Kot nekdo, ki je globoko vpet v znanost o presnovnem zdravju, sem začel ceniti, da je vnetje pogosto ne le simptom, temveč tudi gonilna sila presnovnih bolezni, zlasti diabetesa. Razumevanje vnetnih označevalcev v vaši krvni sliki ni namenjeno le raziskovalcem – to je ključno znanje za vsakogar, ki želi prevzeti nadzor nad svojo potjo do zdravja.
Akutno v primerjavi s kroničnim vnetjem: Poznavanje razlike
Samo vnetje ni nujno slabo. Pravzaprav je akutno vnetje pomemben obrambni mehanizem. Ko se urežete ali prehladite, vaše telo sproži vnetni odziv, da zaceli rano ali se bori proti okužbi. Ta vrsta vnetja je lokalizirana, začasna in dejansko koristna.
Kronično vnetje pa je povsem druga zgodba. Gre za nizko stopnjo, vztrajno vnetje, ki lahko v telesu tli več let ali celo desetletij. Za razliko od akutnega vnetja, ki se kaže z očitnimi simptomi, kot so oteklina ali vročina, kronično vnetje pogosto deluje tiho in povzroča škodo vašim žilam, trebušni slinavki in drugim organom. Prav ta tip vnetja je močno povezan z inzulinsko rezistenco, sladkorno boleznijo tipa 2 in srčno-žilnimi boleznimi.
Kot pogosto poudarjam svojim pacientom, je razumevanje te razlike ključno – ohraniti želimo koristni akutni vnetni odziv ter pravočasno prepoznati in obravnavati kronično vnetje, preden povzroči presnovne motnje.

Ključni krvni označevalci, ki razkrivajo vnetje
Pri pregledu laboratorijskih izvidov se osredotočam na več ključnih markerjev, ki lahko pomagajo prepoznati prisotnost vnetja:
Visokoobčutljivi C-reaktivni protein (hsCRP)
Morda najvrednejši vnetni marker v kontekstu presnovnega zdravja je visokoobčutljivi C-reaktivni protein ali hsCRP. Za razliko od običajnega CRP, ki zaznava predvsem izrazito vnetje zaradi okužbe ali poškodbe, lahko hsCRP zazna že subtilne ravni vnetja, ki lahko kažejo na presnovno motnjo.
- Optimalne vrednosti: Načeloma iščem vrednosti pod 1,0 mg/L
- Meja zaskrbljenosti: 1,0–3,0 mg/L
- Povečano tveganje: Nad 3,0 mg/L
Kronično povišan hsCRP je močno povezan z inzulinsko rezistenco in povečanim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Posebej dragoceno pri hsCRP je, da pogosto zazna vnetje že leta pred tem, ko testi presnove glukoze pokažejo očitno motnjo.

Hitrost sedimentacije eritrocitov (ESR)
ESR meri, kako hitro se eritrociti (rdeče krvničke) usedejo na dno epruvete. Ko je prisotno vnetje, določeni proteini v krvi povzročijo, da eritrociti hitreje padejo na dno.
-
Normalne vrednosti se razlikujejo glede na starost in spol:
- Moški pod 50 let: 0–15 mm/uro
- Moški nad 50 let: 0–20 mm/uro
- Ženske pod 50 let: 0–20 mm/uro
- Ženske nad 50 let: 0–30 mm/uro
Čeprav je ESR manj specifičen kot hsCRP, lahko povišan ESR dodatno potrdi prisotnost sistemskega vnetja, ki bi lahko prispevalo k presnovnim motnjam.
Fibrinogen
Fibrinogen je beljakovina, ki jo proizvaja jetra in pomaga krvi pri strjevanju. Je tudi reaktant akutne faze, kar pomeni, da se njegove vrednosti povečajo ob vnetju.
- Normalna vrednost: 200–400 mg/dL
Povišan fibrinogen ne pomeni le vnetja, temveč povečuje tudi viskoznost krvi in tveganje za strdke – to so dejavniki, ki še povečajo kardiovaskularno tveganje pri osebah s presnovnimi motnjami.
Interpretacija rezultatov: Več kot ena številka
Ena najpogostejših zmot, na katere naletim, je prepričanje, da ena sama meritev vnetnega markerja poda dokončne informacije. To preprosto ne drži. Upoštevajte naslednje:
-
Kontekst je pomemben. Akutna bolezen, nedavna intenzivna vadba ali celo slab spanec noč pred testiranjem lahko začasno povišajo vnetne markerje.
-
Trendi so pomembnejši od posameznih meritev. Priporočam, da markerje spremljate skozi čas, namesto da se osredotočate na eno samcato vrednost.
-
Več markerjev poda boljšo sliko. Če so vsi hsCRP, ESR in fibrinogen povišani, je to močnejši dokaz za klinično pomembno vnetje kot le posamezen marker.
-
Ne povedo vam, kje ali zakaj. Povišani vnetni markerji kažejo na prisotnost vnetja, ne pa na njegov izvor ali vzrok. Pogosto je potrebno dodatno raziskovanje.
Za osebe s prediabetesom ali sladkorno boleznijo je spremljanje teh vnetnih markerjev lahko še posebej dragoceno. Znižanje vnetja s spremembo življenjskega sloga pogosto izboljša inzulinsko občutljivost že pred spremembami v običajnih markerjih, kot sta teščni sladkor ali HbA1c.

Zaključek: Uporaba vnetnih markerjev kot vodilo na poti do presnovnega zdravja
Povezava med vnetjem in sladkorno boleznijo je dvosmerna – vnetje lahko prispeva k razvoju sladkorne bolezni, ta pa lahko še dodatno poveča vnetje. Z rednim spremljanjem vnetnih markerjev in ukrepi za obvladovanje kroničnega vnetja lahko ta neugoden krog ustavite ali celo obrnete.
Če so vaši vnetni markerji povišani, se osredotočite na preverjene pristope za zmanjšanje vnetja: poskrbite za kakovosten spanec, vpeljite redno zmerno telesno dejavnost, izločite ultra-predelano hrano in razmislite o protivetni prehrani, kot je mediteranska dieta. Pri nekaterih ljudeh lahko tudi intermitentni post zagotovi močne protivnetne učinke.
Ne pozabite, da so ti markerji, čeprav dragoceni, le delček sestavljanke vašega presnovnega zdravja. Razlagati jih je treba skupaj z drugimi meritvami in – kar je najpomembneje – v kontekstu tega, kako se dejansko počutite in funkcionirate.
Literatura:
-
Pradhan AD, Manson JE, Rifai N, Buring JE, Ridker PM. C-reaktivni protein, interlevkin 6 in tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. JAMA. 2001;286(3):327–334.
-
Donath MY, Shoelson SE. Sladkorna bolezen tipa 2 kot vnetna bolezen. Nat Rev Immunol. 2011;11(2):98–107.